ŠIRITEV ZAVESTI S POMOČJO DELFINOV IN NJIHOVA VEZ Z NAMI

 

Tretji oddih intuitivnih vodij je za nami. Že tretjič smo se na otoku Hawaii, ki v širšem prevodu pomeni tudi paradiž, srečali z namenom, da s pomočjo delfinov in kitov krepimo zaupanje vase, v svoje sposobnosti, širimo zavest, naredimo kaj dobrega zase in za planet.

 

Oddih za dušo srce in širitev zavesti

Širitev, ki se ob stiku z delfini zgodi naravno, je težko opisati. Ta izkušnja kar ne preneha, ampak se kot valovi, ki nastanejo, ko kamenček vržeš v vodo, širi, oddaja vibracijo, ki se z oddajanjem krepi ter se dotakne našega življenja in sveta nasploh na nivojih, ki se jih zavestno morda še niti ne zavedamo.

Havajski mastermind – Oddih intuitivnih vodij je bil obdan z res visoko vibracijo. Morda je bila zato pot na ta otok tokrat tako zelo težka. Udeleženke oddiha so bile vse iz Slovenije in zato smo si poiskale isti let na otok. V času potovanja na otok je bil Merkur sicer v retrogradnji, kar nakazuje težave na poti, a takih težav na poti niti v sanjah ne bi pričakovala. Dve so naju namreč pridržali v LA-ju na carini, saj niso imeli točnih podatkov o najini ESTI v svojih evidencah. Izgledalo je tako kot v filmih. Odpeljejo te v neko sobo, ne da bi ti karkoli rekli, vprašati pa tudi ne smeš. Vzamejo ti potni list in ti nič ne povedo zakaj. V sobi, v kateri je že nekaj podobnih primerkov, ne smeš uporabljati telefona. Tvoj kovček se vrti na prevzemu prtljage in če ni nikogar, ki bi te počakal, bog ve, kaj se z njim lahko zgodi.

No, čez nekaj časa je k nama prišla predstavnica Lufhanse, ki nama je vsaj povedala, kaj se dog

aja. Dejala je tudi, da nekateri tam čakajo tudi po 6 ur in da še dobro, da nisva v tisti drugi sobi, katere vrata so bila ravno toliko priprta, da se je videlo noter in v kateri je bilo tudi kar nekaj ljudi, saj bi se sicer avtomatsko vrnili domov. Gospa je tudi skomunicirala zadevo s sopotnico, ki je prav tako potovala na otok, in ki je bila tako dobra – najin zemeljski angel – da je počakala zunaj z najino prtljago. Ne vem, koliko časa je minilo, da so nama vrnili potne liste. Vem samo, da sem bila sicer zelo utrujena, a mirna in da sem ves čas klicala na pomoč vse mogoče pomočnike in molila. Da, dobesedno sem molila in oddajala priprošnje ter pošiljala ljubezen. Ob prevzemu potnih listov sva izvedeli, da so uradniki na frankfurtskem letališču napačno vtipkali najine številke potnega lista.

 

No, čez nekaj časa je k nama prišla predstavnica Lufhanse, ki nama je vsaj povedala, kaj se dogaja. Dejala je tudi, da nekateri tam čakajo tudi po 6 ur in da še dobro, da nisva v tisti drugi sobi, katere vrata so bila ravno toliko priprta, da se je videlo noter in v kateri je bilo tudi kar nekaj ljudi, saj bi se sicer avtomatsko vrnili domov. Gospa je tudi skomunicirala zadevo s sopotnico, ki je prav tako potovala na otok, in ki je bila tako dobra – najin zemeljski angel – da je počakala zunaj z najino prtljago. Ne vem, koliko časa je minilo, da so nama vrnili potne liste. Vem samo, da sem bila sicer zelo utrujena, a mirna in da sem ves čas klicala na pomoč vse mogoče pomočnike in molila. Da, dobesedno sem molila in oddajala priprošnje ter pošiljala ljubezen. Ob prevzemu potnih listov sva izvedeli, da so uradniki na frankfurtskem letališču napačno vtipkali najine številke potnega lista.

Celodnevni dogodek

 

Na otok sem tako prispela dan kasneje, kar je vplivalo tudi na to, da se je naš oddih pričel pol dneva kasneje. Letalo za Havaje je namreč že odletelo in je bilo potrebno prenočiti v LA-ju ter skočiti na prvo letalo zjutraj. Tudi tukaj sicer ni šlo brez zapletov, od rezervacije sobe v LA-ju, kar po dveh mesecih od dogodka še zmeraj urejam, do Uberja, ki je prihajal, kar naenkrat odpovedal, nato sem ga klicala ponovno in je prispel.

Vendar je vesolje pokrbelo za nas. Vedelo je, koliko lahko prenesemo. Ta sila je bila močna, na čase kar preveč, a je bila hkrati priložnost, da izpustimo stvari, ki jih je potrebno izpustiti, še preden prispemo na otok.

Vendar pa sem prvič na Big Island, kjer izvajam program Havajski mastermind, Oddih intuitivnih vodij, letela podnevi. To ima poseben čar, še posebej ob pristanku v Koni, ko se pred tvojimi očmi razprostre otok s svojima vrhovoma ugaslih ognjenikov Mauno Keo in Mauno Loo v vsej svoji lepoti. Če imaš srečo, lahko vidiš tudi tudi jate delfinov in kite.

 

 

Lekcija tokratne poti je bila, da mi nihče ni obljubil, da bo pot do destinacije enostavna. A, ko je destinacija dosežena, so nagrade resnično neprecenljive. To je predvsem zelo življenjska lekcija, kajti za vse v življenju, kar želimo spremenit, pomakniti naprej, narediti drugače, se je potrebno potruditi in zbrati potreben pogum in vztrajnost za to.

 

Pogum je, kot je bilo na poti do otoka nakazano, ostal rdeča nit tokratnega oddiha. Nikoli o sebi nisem razmišljala kot o vodji, saj to je mastermind, kjer smo vsi enaki in delimo svoja znanja, vpoglede ipd. Pa vendar je odgovornost velika in potrebno je prevzeti nalogo in se je lotiti kot vzgleden intuitivni vodja, ki drži energijo, ki začuti, kaj se dogaja in ki ne preobremeni samih procesov, ki se hočeš nočeš pričnejo dogajati. Intuicija je res kvaliteta, ki vsakemu vodji lahko pomaga do rezultatov, saj že vnaprej veš, kaj in kako je potrebno narediti. To pa je pomembno za prav vsako dejavnost, ne glede na to, ali si vodja proizvodnje ali pa mama ali oče, ki je doma in skrbi za družino.

Povedati želim, da sem bila tako ponosna na udeleženke oddiha kot mama na svoje otroke, ki jih od daleč opazuje in vidi, kako močni so in kako upravljajo z izzivi. To je res lep občutek.

Prvi dan je bil tako kot ponavadi namenjen spoznavanju z oceanom in s svojo opremo za snorklanje v enem bližnjih zalivov ter pripravi na vse, kar se prične kar hitro in intenzivno dogajati. Ponavadi gremo v zalive, kjer je velika verjetnost, da bomo srečali delfine, a tokrat nam to ni bilo namenjeno.

Naslednji dan smo imeli prvo srečanje s delfini in nanj smo se fizično in duhovno pripravile. Tam se počutim kot doma. Govorim o občutku domačnosti, dobrega počutja in toplini, ki jo začutiš v srcu. Pravijo, da te delfini, ko te enkrat spoznajo, poznajo za vse življenje. Komaj sem čakala, da se jim ponovno pridružim v njihovem naravnem okolju, v tem čudovitem oceanu. Pacifik naj bi s seboj nosil informacijske zapise od nastanka zemlje naprej.

 

Prvi dan v družbi angelov oceanov, delfinov, je bil čudovit, ocean je bil miren, delfini pa hkrati mirni in razigrani. Množično so plavali okoli nas, pod nami, za nami, pred nami, nad nami in z njimi smo preživele toliko časa, kot smo ga želele. Imela sem občutek, da čistijo našo energijo, saj smo bile še malce v šoku od poti na eni strani, na drugi strani pa od čudovite energije tega paradiža, ki nas je lepo sprejel. Čudovito je bilo ponovno zaplavati z delfini. Popolnoma so nas zdravili.

Kot ponavadi, sem tudi tokrat prejela transmisijo podatkov z njihove stran, torej telepatski prenos podatkov.  Ob plavanju so se mi v zavest vsedle besede  – blue ray. Vem, da je blue ray video tehnologija in da se uporablja menda v telekomunikacijah, zato najprej nisem šla za tem. A blue ray kar ni šel iz moje glave, čeprav sem se osredotočala na plavanje in stanje brez misli. Lahko si zamislite, kako to izgleda: maska, plavuti, dihalka, jaz, moja srednja kondicijska pripravljenost na potapljanje in plavanje ter igro z delfini, skoraj sto delfinov in blue ray v moji zavesti. Končno sem ob vseh funkcijah, ki sem jih morala imeti vklopljene, postala pozorna na sporočilo. Delfini so mi predali informacijo o blue ray (modri žarek) tehnologiji branja dušnih podatkov. Samo še uporabljati jo moram začeti, ha, ha. Sedaj se tega še nisem lotila, se pa bom zagotovo na naslednjem oddihu, ali na kakšni od meditacij ob novi luni.

Naslednji dan z delfini smo se z njimi srečali daleč stran od civilizacije, ob večjih valovih ravno na robu, ko se valovi pričnejo lomiti. Bilo je hkrati čudovito in malce strašljivo. Delfini so bili tam v potovalnem vzdušju, kar pomeni, da nimaš toliko priložnosti plavati z njimi, saj ne ostajajo na  istem mestu. Pa vendar so se tam ustavili samo za nas. En delfin je plaval z menoj, oba sva se vrtela. Pacifiški spinnerji, kot jim pravijo, namreč radi skačejo iz vode in se vrtijo v zraku in pod vodo. Nato pa me je obkrožil, skočil iz vode in čez mene kot da bi naredil nek zaključen krog okoli in čez mene. Mir, zdravljenje… svoboda.

Čudeži so še naprej vrstili, saj smo drugi dan oddiha na enem od posebnih mest na otoku delale na osebni moči, ki se ponavadi lahko pokaže ali skristalizira samo skozi  težavna življenjska obdobja. Naj povem, da so na tem otoku energije tako žive in tančice med različnimi svetovi zelo tanke. Po meditaciji nas je nagovoril nek mimoidoči Američan. Zanimalo ga je, od kod smo, saj je rekel, da naša govorica zveni podobno kot ruščina. Beseda je dala besedo in sploh ne vem, kako smo prišli do tega, da uživamo, čeprav smo imele težko in dolgo pot do sem. To pa je bilo tudi vse, kar smo povedale. In ta oseba se nam je na tistem mestu opravičila v imenu ameriške vlade, ne da bi sploh vedela, kaj točno smo doživele na poti tja. Eno veliko breme je padlo in zaupanje v to, da počnemo pravo stvar, se je samo še krepilo.

Tokrat nismo imele priložnosti videti kitov grbavcev, smo pa prejele veliko daril na posebnih mestih, na katerih smo krepile svojo notranjo moč, vizijo in dvigovale svojo vibracijo. Med drugim nam je boginja vulkana, Pele, dodelila posebno nalogo na področju aktivacije svojega potenciala, ki smo jo po njenih navodilih tudi izvršile. Odslej bo to tudi en od pomembnih elementov oddiha.

Vseskozi smo srečevale ljudi, ki so postali naši vodniki in z nami delili tudi mistično in sodobno zgodovino otoka ter svoje zgodbe. Oddih pa je bil voden tako, da smo vse, kar smo počele, počele obratno kot je bilo zamišljeno v programu. Tako smo tudi snežno boginjo – Mauna Kea – na več kot 4000 metrih doživele bistveno drugače kot doslej.  Tako blizu svetlobi stvarnika še nismo bile in s tem tako blizu diamantni zavesti, o kateri je govoril buda. Vendar smo vseskozi poslušale sebe in druga drugo kot najbolj ubran orkester.

 

Havajski mastermind nas je peljal na svojo pot, ki smo se ji prepustile, a hkrati uspele obdržati prizemljeno držo.

 

Big Island (Veliki otok) je otok posebnega duha. Je otok črne lave in belih peščenih plaž, delujočega vulkana, ki prinaša ogenj in čiščenje iz središča matere zemlje ter Pacifika, oceana, ki prinaša skrite spomine, svobodo in polnjenje. S kombinacijo teh dveh navidezno nasprotujočih si sil, najboljšega od obeh, sem se prerodila, malce menjala kožo in sama sem že mojstrica integracije vsega tega v vsakdanje življenje. Čutim, da lahko enako rečem za ostale udeleženke oddiha.

Lepo se je bilo zbujati ob zvokih oceana. Meni ocean predstavlja nezavedno, nevidno in svobodo gibanja. Je podzavest, ki simbolično prekriva 3/4 našega planeta. Medtem ko kopno predstavlja vidno, trdno, oprijemljivo in udobno ali znano. Je zavedno. Simbolično zavedno pokriva 1/4 našega planeta. Tako zavedno kot nezavedno sta celota, sta naš planet, ki je temlj naši eksistenci.

Čeprav ima vsaka udeleženka tega programa najbrž svojo osebno zgodbo. Sama sem, odkar plavam z delfini, to pa je od leta 2012, doživela tako nagrajujočo notranjo preobrazbo, rast in ekspanzijo znanja, zavesti ter hkrati aktivacijo inteligence srca. Vse, kar lahko nekomu, ki naredi ta pogumen korak in se vključi v program, obljubim, pa je, da se enak ne bo več vrnil nazaj, ampak izboljšana verzija sebe.

Všeč mi je bil duh otoka v predbožičnem času. Morda so to čutili tudi delfini in nam pomagali na naslednjo stopničko vibracijske lestvice, to pa je mir, ki sledi radosti. Priložnost biti s pacifiškimi delfini je zapolnila moje srce z mirom, ki ga doslej še nisem začutila na tak način. Na otoku sem bila tokrat že petič in začutila sem, da smo z delfini postali prijatelji. Tokrat so zdravili naša srca in nam pomagali pri dvigu nad strahove. Tokratna transformacija je bila res malce globja kot doslej.

Vsakič, ko smo šle plavati z delfini, smo prejele tudi še kakšen posladek. Enkrat smo uspele viditi morskega psa kita. To je največja riba v oceanu, ki samo izgleda kot morski pes, vendar nima zob in se prehranjuje s planktonom kot kit. Zraste med 5,5 do 10 m. Naša vodnica na plavanju z delfini Jan (zgoraj na sliki z božičkovo kapo) je dejala, da zna presti kot maška. Spet drugič nas je iz globine prišla pozdraviti manta ray, kar je svojevrsten občutek. Mistično naj bi bile s svojim električnim repom povezane s Plejadami. Tretjič, pa smo uspele nekaj časa preživeti s pilotskimi kiti, katerih cela skupina je mirno plavala ob našem čolnu kar nekaj časa. Gre za največjo vrsto delfinov, ki zrastejo med 5,7 do 6,7 metrov in so črne barve. Pilotski kiti se imenujejo, ker naj bi en zmeraj »pilotiral«, torej vodil skupino. Zanimivo je, da so znanstveniki pri njih opazili med drugim tudi to, da včasih vzamejo v varstvo tudi druge mladiče svoj vrste. Otroško varstvo imajo torej urejeno.

Zabavna posebnost decembrskega oddiha je bila tudi, da smo se udeležile božične parade, na katero nas je še posebej povabila naša čudovita vodička na plavanju z delfini, ki je med drugim tudi predsednica društva za zaščito kitov za celoten Pacifik. To je bila tudi tema predstavitve njenega društva na paradi.

Če si želiš izvedeti več Havajskem mastermindu te vabim na obisk strani programa. Klikni tukaj. Tam si lahko naložiš moje darilo; meditacijo Radost z delfini in izkusiš delček lepote, mir in radost, ki smo jo doživljale ob stiku z njimi, z našimi brati in sestrami iz drugih dimenzij, angeli morij in oceanov, kot jih imenujem. Enkrat na leto pa naredim tudi predavanje v Sloveniji z naslovom: Širitev Zavesti in življenje brez omejitev z delfini in kiti. Toplo te vabim nanj. Več informacij je objavljenih tukaj.

 

TUKAJ JE ŠE NEKAJ ZANIMIVIH ČLANKOV NA TO TEMO

Stik z delfini mi je odprl nove dimenzije zavedanja in možnosti življenja

Hawaii, najboljše potovanje

Delfini in vprašanje, kakšnim mislim pa ti verjameš?

Tamara Belsak

Author Tamara Belsak

More posts by Tamara Belsak

Join the discussion One Comment

Leave a Reply