Del mene čuti, da mora naprej, del mene čuti kot da trga vezi
V FB skupini Strastnega življenja so me močno nagovorile besede ene od udeleženk ponedeljkovih #kavastamaro, ki je dejala, da se počuti razdvojeno. Le kakšni dve kavici pred tem se delilal tudi svoje občutke o tem, kako je svet v tem obdobju vse bolj razdeljen. Ta razdeljenost se ob pospešeni rasti in prebujanju na drugi strani poskusom, ki želijo to preprečiti, še veča in tudi močneje občuti.
Zato tej res aktualni temi v tokratnem blogu posvečam nekaj več pozornosti in svojega razmisleka. Vesela bom tudi tvojih komentarjev in razmišljanj dragi bralec, draga bralka.
Problem razdvojenosti, ki ga sama vidim, se pojavi že v začetku ob našem rojstvu v ta svet. Tukaj namreč pride do prvega občutenja razdvojenosti z razdelitvijo, ko gremo skozi proces »industrializiranih« porodov. Ko se otrok rojeva, je to sicer popolnoma naraven proces, ki pa so ga nezavedno ali po mojem zavedno prevzeli. S porodi kot potekajo danes, govorim o klasičnem porodu v porodnišnici, se loči otroka od svoje povezave z enostjo, loči se ga od vseh informacij, ki naj bi jih s seboj prinesel – čustveno-emocionalno-duhovni kapital – in nenazadnje se ga poskuša ločiti od mame.
V VIDEO BLOGU JE TUDI PRAKTIČNA VAJA ZA OBČUTENJE ENOSTI IN OBNOVO SVETLOBNIH VEZI
Institucionalizira se novorojenčka in se ga polasti. Ta postane lastnina države s tem, ko se mu doda matična številka in certifikat o rojstvu in se ga na tak način odvzame staršem, ki ostanemo le še skrbniki. To se zgodi, ko se takoj po rojstvu popkovina prereže in s tem prepreči, da se vse informacije počasi in ob svojem času naložijo v otroka. Prav tako je potrebno otroka najprej dati materi na prsi in če tega ni je start te duše v tem telesu v tem svetu popolnoma »osamljen«, ločen, šokanten.
Nadalje, kot sama to čutim, prihaja do razdelitev, ko stopimo v vzgojno-izobraževalne ustanove, saj ne učijo, kako ostati v sebi in v stiku s seboj. No, Waldorfska pedagogika ima elemente tega. Vendar vsesplošno institucije navadijo posameznika, da išče zunanje potrditve, oziroma ga prisilijo, da se mora vseskozi potrjevati. Ponovno je vzvod za to od zunaj, namreč nekdo nas ocenjuje in s tem potrjuje našo vrednost.
Prva tako prihaja do ločenosti znotraj primarne družine, saj smo v tesnih in pomembnih odnosih, v katerih se seveda želimo individualno izraziti, a hkrati ustrezati. Najbrž se nas je veliko v nekem obdobju odraščanja počutilo kot da ne pripradamo tej družini. Sama se spomnim, da mi je postalo jasneje, kaj počnem v svoji primarni družini, ko sem pričela redno meditirati in raziskovati intuicijo ter zakone manifestacije.
Če gledam svojo pot, sem kasneje opazila, da je bila potreba po pripadnosti in ustrezanju tudi najtežji del moje osebne in posledično poslovne rasti, ki pa je od mene zahteval, da sem najprej pričela sprejemati sebe takšno kot sem in takšno kot si želim biti, se pričela bolj ceniti in naredila tranzicijo iz tega kdor sem mislila, da moram biti, do tega kdor sem in kamor grem.
Torej je izvorni vzrok razdvojenosti že v samem načinu poteka rojstva, sledi mu pa odraščanje. Sama vidim, da je moj začetek in nadaljevanje z vsemi vzponi, padci, izzivi, norijami, ki sem jih počela, bil ena sama pot nazaja k sebi iz razdvojenosti v enost. Razdeljenost ni enostaven prostor biti. Kajti lahko da čutimo neko moralno obveznost do sveta, do vseh ljudi, ker vemo, ker delamo, ker se zavedamo in ozaveščamo, vendar to njih, ki jih želimo na nek način rešiti, jim pomagati, prav nič ne briga, saj vidijo stvari iz druge perspektive. Tako lahko ostaja ta razdeljenost in pravzaprav le še povečuje notranjo praznino. Notranja praznina pa lahko nastane le, če imamo težnjo po tem, da smo sprejeti, da nas cenijo. Slednje ni mogoče, če tega sami ne čutimo do sebe in če sami s seboj nismo globoko povezani.
Novembrska Intuitivna napoved je govorila o na eni strani o neodvisnosti, a hkrati povezanosti in o tem, kakšna umetnost je ostati neodvisen a hkrati povezan z drugimi in v sebi. Kajti sami ne moremo živeti, smo družabna bitja. Povezani smo. Več skupaj nas ima lepšo in močnejšo energijo in nas več ve.
Prehodi pa so najtežji, saj pomenijo, da moramo zmeraj nekoga ali nekaj pustiti, opustiti, da lahko gremo naprej. Morda so to ljudje, s katerimi smo bili navajeni preživljati veliko časa in so nedeljivi del naših življenj že desetletja, morda so to deli sebe, ki so zastareli, ki nam ne služijo več, morda so to navade. Življenjski cikli in prepletenost vsega z vsem so lahko včasi težki, kdaj pa kdaj tudi brutalni. Vendar do tega ne bi prihajalo, če bi že od začetka s seboj nosili zavedanje enosti, ki nam je odvzeto ob rojstvu.
NI LOČENOSTI
Ni ločenosti. Ločenost zmeraj prihaja od zunaj in je programiran produkt prevelikih želja po nečem zunanjem, morda je to odobravanje, morda je to neka politična opcija, morda je to razumevanje od zunaj.
Zakon enosti pomeni, da nikoli nismo sami. In to je tudi ena od modrosti programa ©Intuitivni vodja, ki jo delim z udeleženci. Stvarnik, enost je le klic stran. Stvarnik je vseprisoten. Enost je v nas. Mi smo le delček celote enosti, vsak izmed nas, zato je ločenost ali razdeljenost le iluzija. V enosti so vsi paradoksi razrešeni, pravi Zakon enosti. Vse, kar je poškodovano, je zaceljeno, vse, kar je pozabljeno, pride v svetlobo, v zavedanje.
In če izhajam iz nastanka vesolja in velikega poka, potem je jasno, da je naše vesolje nastalo iz ene stvari z velikim pokom. Prav zaradi tega je vsaj meni še bolj jasno, da smo tudi mi, ki smo del tega vesolja, nastali iz enosti. Ne more biti drugače.
Zakon enosti pravi, da v resnici ne obstajata prv in narobe. Ne obstaja polarnost, kajti vse se bo pomirilo na neki točki našega plesa skozi um/telo/duha sistem, ki ga sedaj deformiramo na različen načine. Popačenje ali deformacija ni v nobenem primeru potrebna. Vsak posameznik ga izbere kot alternativo za razumevanje celostne enosti misli, ki povezuje vse stvari. Ne govorimo o podobnih stvareh. Smo vse, vsako bitje, vsako čustvo, vsak dogodek, vsaka situacija. Smo eno. Smo neskončno. Smo ljubezen in svetloba in svetloba in ljubezen. Smo. To je zakon enosti.
Ni nenavadno, da prihaja do ločenosti ali občutka razdeljenosti. Saj se ta zgodi že ob rojstvu, a z nevidnimi nitmi ostajamo vsi povezni z enostjo. Vsak, ki ima srce čuti. Ne govorim o robotih s srcem, nimajo namreč vsi aktiviranega sočutja in empatije, čustvene inteligence v svoji DNK.
Veliko stvari, ki jih čutimo, niso naše, ampak so prevzete iz okolja. Zato je še toliko pomembneje, da prečutimo, da čistimo in da sidramo enost. Pri premagovanju ločenosti je potrebna tudi hvaležnost, cenjenje, sočutje, torej vse pritikline vodenja iz ženske energije, ter skupaj združena namen in velikodušnost. Ponovno se moramo naučiti ljubiti vsakega, da prav vsakega, a najprej sebe. Shumanova resonanca – elekromagnetno valovanje, srčni utrip zemlje ima v letu 2020 velika nihanja. Tudi zato se lahko počutimo razdvojeni, nemirni. To vpliva tudi na spanje, raztresenost, jezo, tesnobo, … Razdvojenost pa je lahko tudi dvojnost. Na znotraj se počutim tako, obnašam pa se drugače.
Tudi do razdelitve Zemlje je prišlo že pred nekaj leti. Nekateri ne bodo šli naprej in to je njihova izbira, oziroma bodo šli, ampak v drugo dimenzionalno različico Zemlje. Nekateri gremo naprej v zlato dobo, v kulturo kreativnosti in dobrega za vse, namesto strahu in pomanjkanja.
Kako torej iz razdvojenosti v enost:
- Z vsakdanjo prakso obnavljanja svetlobni vezi, po katerih se namensko pretakata ljubezen in radost.
- S sledenjem svojemu srcu, intuiciji in učenju sprejemanja sebe kot nedeljivega a pomembnega delca celote.
- S sočutjem.
- Z življenjem brez pričakovanj glede tega, da nas bodo drugi spremali, hvalili. Torej življenje brez kompenzacij in sklepanja kompromisov na račun svojega dobrega počutja.
- Z večnim samorazvojem.
- S 100% prisotnostjo.
- Meditacijo, glasbo…528 HZ – zdravilna frekvenca zemlje, ljubezni.
- …nege sebe…
Z ljubeznijo, Tamara
P.S. Pomen besede razdvojenost: Velika in včasih neprijateljska ločenost med različnimi skupinami ljudi ali nestrinjanje s skupino ljudi.Razdvojenost je težnja po tem, da se povzroči nestrinjanje ali sovražnost med ljudmi. Dejstvo, da so ljudje razdeljeni v skupine, ki si nasprotujejo. Naprimer v politiki.
SSKJ takole razloži razdvojenost: Razdvojenost je stanje velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj.
