Če bi lahko dala en nasvet sama sebi mlajši, bi ta bil: SPROSTI SE. Kajti v sproščenem stanju lahko prisluhneš, si ne prizadevaš preveč, deluješ v ritmu z vesoljem in začutiš. Ne vodi te glava in to, kar je projicirano od zunaj ali sprogramirano v otroštvu ali podedovano, ampak univerzalna modrost, ki se aktivira skozi srce.

Pot do tega spoznanja je bila dolga.

Po turboletnih dvajsetih letih, ko sem bila podvržena zunanjemu toku življenja, namesto, da bi ga sama zavestno usmerjala ter nekaj propadlih ljubezenskih zvezah, sem po temni noči svoje duše končno stopila na pot samorazvoja ter življenja po načelih univerzalnih resnic in  odkrivanja prednosti delovanja v ritmu vesolja. Tako sem tudi lahko pričela živeti občutek svobode, namesto hrepenenja po njej in opazovanja drugih, kako jo živijo.

ODLOČITVE

Leta 2012, ko sem že bila mati dvema otrokoma ter v ljubeči ljubezenski zvezi, ki temelji na spoštovanju, ljubezni, sprejemanju in dopuščanju tega, da sva to, kar sva, sem se odločila, da si želim nositi še samo »flip-flopke« in poletne oblekice. Takrat je bil tudi moj prvi obisk Havajev in plavanje s svobodnimi delfini. Tropska klima, vonj po topli tropski sapici ter cvetju in malce vlažnem ozračju, delfini, ocean in skupnost so me v celoti prevzeli. Začutila sem, da je tako življenje morda mogoče tudi zame.

Začutila sem to, kako je, ko se zbujaš ob zvokih oceana, ki buta v obalo, kako je, ko se sprehajaš po dolgih peščenih plažah in uživaš v čudovitih tropskih sadežih kot so avokado, papaja, mango, banane in drugi. Začutila sem transformacijo, ki jo prinaša stik z delfini.

Te sanje se po desetletju notranjih in zunanjih priprav počasi tudi uresničujejo. Njihova uresničitev mi bo omogočila bolj zdravo in še bogatejše življenje ob oceanu ter v tesnejšem stiku z delfini in kiti, kar je tudi moj namen.

PRIZEMLJEVANJE

Med karanteno sem, kljub čudovitemu kraju, v katerem smo z družino takrat živeli in kljub čudoviti hiši, hrepenela po tropskih krajih. Havajski mastermind sem morala odpovedati kar dvakrat in ta zimski skok v trope mi je močno manjkal. Pričela sem raziskovati možnosti selitve v tropske kraje z našim družinskim proračunom. Nikoli prej nisem pomislila na Dominikansko Republiko, saj je o njej toliko slabih informacij. Opevane so sicer lepe plaže in ugodne cene, vendar pa se veliko govori tudi o tem, kako je tam nevarno. Vendar sem prisluhnila svoji intuiciji. Nekaj let pa sem možnosti bivanja tam tudi konkretno raziskovala.

Poleti leta 2023 smo jo z družino tudi prvič obiskali. Želeli smo jo začutiti. Bili smo previdni. Obiskali smo glavno mesto Santo Domingo, nekaj časa preživeli na severni obali v Sosusi in Cabarete-ju ter zaključili dopust na polotoku Samana v kraju Las Terenas. Imeli smo se lepo. Bili pa smo tudi prijetno presenečeni nad prijaznostjo ljudi.

SPROŠČENA & SVOBODNA

Nedavni drugi obisk severne obale DR pa je prebudil občutek, ki sem ga gradila zadnjih enajst let. To pa je občutek sproščene svobode. To je občutek tega, da mi je končno uspelo. S partnerjem sva šla na ogled kar nekaj nepremičnin, saj je najin namen, da v zelo bližnji prihodnosti zimske mesece preživljava tam. Ta namen je še v povojih, a se stvari počasi sidrajo. Prvi korak je bil narejen že poleti. Skristalizirala pa se je tudi ideja o tem, da poleg Havajskega Masterminda – oddiha Intuitivnih vodij, naredim še oddih v Dominikanski republiki, ki bo namenjen sproščanju, uživanju ter krepitvi občutka svobode in notranjega bogastva.

Vso to hrepenenje po svobodi, po oceanu, po delu z delfini, pa tudi po tem, da lahko deskam na valovih, ki sem ga imela že v otroštvu, je postalo z leti in s samorazvojem najprej GOREČA ŽELJA in nato OTIPLJIV NAMEN – živeti v hiši na hribčku s pogledom na ocean v tropskem podnebju, kjer so tudi kiti in delfini.

Tako kot sem se leta 2008 odločila, da si ne želim hoditi več v službo in tam puščati najvitalnejši del dneva, z otrokoma pa tistega najmanj vitalnega in da si ne želim več hoditi na odmerjeni dopust, 2 tedna poleti ter nato čez zimske počitnice. Tako kot sem se takrat odločila, da si želim biti nenehno na »dopustu« in na voljo otrokoma in to počasi, korak za korakom, z veliko ovirami na poti, tudi uresničila z razvojem svojega posla ter programi Strastnega življenja. Tako sem se tudi po letu 2012 odločila, da je tudi zame mogoče to, da živim ob oceanu in v tropskem podnebju.

To spoznanje, da je tako življenje mogoče tudi zame, se je počasi in previdno sidralo. Vendar pa niti do zavedanja o tem, da je to zame sploh mogoče, ne bi prišlo, če se ne bi razvijala, če ne bi vlagala v samorazvoj ter razvoj svobodnega mentorskega dela. Veliko časa, neprespanih noči in denarja sem vložila v to. A je bilo vredno. To so najboljše investicije mojega časa in denarja. Kajti nazaj prejemam darove, ki jih je z besedami težko opisati. Vse to pa ne bi bilo mogoče, če se ne bi osvobodila.

Osvobajanje je notranji proces, je občutek.

Nekaj zunanjega, kot sam/a veš, se namreč ne more manifestirati, če prej ne nastane od znotraj. Morda imam tudi nomadsko kri, ki me nenehno vodi naprej v smeri sprememb, v smeri novih idej, v smeri kreiranja nečesa novega, nečesa, kar me vodi k še večji izpolnitvi.

Želim si namreč izkusiti vse, kar lahko v tem življenju, vse, kar me bo obogatilo in mi dalo občutek izpolnjenosti. Želim razvijati svoj potencial.

Visoko na tem spisku stvari, ki so mi to do sedaj že dale, je moja družina. Takoj za njo pa moj srčen posel in skupnost Strastnega življenja. Eno gre z zdrugim in ne morem si več zamišljati svojega življenja v okovih sistema, odmerjenemu dopustu in zaslužku. To je zame energija krčenja, pa čeprav najbrž da nek občutek varnosti in pripadnosti. In to razumem, saj sem tudi sama bila svojčas del tega.

VSE JE PROCES

Včasi kdo reče, želim si, da bi naredil to, ko sem bil/a mlajši/a. Sama ne razmišljam tako. Kajti vse je proces. Ob oceanu sem si namreč želela živeti že kot mlada punca. Prav tako sem si želela plavati z delfini. Zakaj torej nisem tega uresničila že prej? Ker nisem bila zrela in ker nisem ozavestila tega, da je to zame mogoče. Predvsem pa nisem verjela v to, da je to zame mogoče. Najprej sem morala prehoditi dolgo pot krepitve svoje notranje moči in samozaupanja ter lastne vrednosti. Danes mi slednje še tak izziv ne more več zamajati.

NAJBOLJŠE VSEH SVETOV

To pot pa mi je omogočila družina, ki je moje sidro in zaradi katere sem tukaj. Z materinstvom se je namreč moj fokus pričel obračati navznoter in v to, kako sem lahko čimboljša mama. V vsaj dveh prejšnjih življenjih sem namreč svoje otroke predčasno zapustila. Občutek je bil, da sem prehitro umrla. Danes vem, da sem tukaj zanju in otroka zame.

Poleg tega pa je v meni izjemna potreba po čutenju svobode. Ta pot svobode, po kateri sama stopam, pa res ni najlažja, a je, kot velikokrat povem, zelo, zelo izpolnjujoča. Skozi delo z delfini in kiti ter aktivacijami, ki se ob tem dogajajo, združujem stari svet, stara znanja in vso preteklo zgodovino ter izkušnje duše, z novim svetom ter novimi duhovnimi tehnologijami, ki jih skozi to delo prejemam.

Imam občutek, da prejemam najboljše iz vseh svetov.

Namen tega bloga je, da tudi tebe spodbudim k temu, da se osvobodiš tam, kjer čutiš, da je to potrebno. Da spustiš okove sistema, strahov, pomanjkanja, omejitev ali preprosto svoje miselnosti ter se pogumno podaš v osvajanje novih razsežnosti svojega potenciala v okolju in z ljudmi, kjer in s katerimi želiš delovati.

Dopusti, da staro oddide, dopusti, da se nove ideje zasidrajo v tvoje srce ter okrepijo tvoj namen. Odpri srce in naj te vodi po poti izpolnjenega življenja, kjerkoli in s komerkoli. In zapomni si, da je vse proces, da nisi sam/a in da ti je namenjeno živeti ustvarjalno, izpolnjeno in srečno.

Pri tem ti lahko pomagam z vsem svojim znanjem in energijo. Če si želiš postati Intuitiven/a vodja in s tem tudi služiti drugim ali pa svoje transformacijsko delo popeljati na višji nivo, se dogovori s menoj za uvodni pogovor tukaj in za individulano delo z menoj.

Z ljubeznijo,

Tamara Belsak

Author Tamara Belsak

More posts by Tamara Belsak

Leave a Reply